PRIMER PROFESIONALNEGA ŠPORTNIKA IZ SLOVENIJE
-
Od neuspeha do profesionalnosti
Benjamin A, zdaj star 24 let, je zaposlen polni delovni čas in hkrati vsak dan trenira borilne veščine. Benjamin je iz Slovenije, danes pa živi in dela v Nemčiji, v Nürnbergu, kjer tudi trenira. Sodeč po njegovi športni disciplini se zdi, da se pravilno prehranjuje, ne uživa alkohola in mamil, in zdi se, da je zelo dobro prilagojen družbi. Njegova pot je precej zanimiva in nam nazorno pokaže, kako daleč se lahko pride s športom in disciplino, ki jo šport zahteva.
Pred štirinajstimi leti je kot majhen, 10-letni otrok začel trenirati borilne veščine v enem izmed slovenskih klubov; bil je močnejši, a ne preveč spreten. Morda bi lahko rekli, da je bil zaradi odvečnih kilogramov malce neroden. Izhajal je iz povprečne slovenske delavske družine. Njegov oče je bil takrat voznik tovornjaka, mama pa je vsak dan skrbela za njegovo sestro, ki se je rodila z genetsko okvaro.
Po pogovoru s trenerjem, ki ga je učil pri 10 letih, izvemo, da ga je zelo zanimal šport, predvsem borilne veščine – tekmovalne narave.
Kmalu je morala Benjaminova mama stopiti v stik s trenerjem, saj so se doma začele pojavljati težave. Najprej je šlo za neposlušnost in nespoštovanje domačega reda, nato pa se ni več vračal domov ob dogovorjenem času. Benjamin se je začel vedno več družiti z ljudmi »na ulici« in je vse manj želel biti doma. Z alkoholom, marihuano in celo trdimi drogami se je srečal že zelo mlad. In temu je sledilo nasilje, nekaj izsiljevanja, nepošten posel in seveda kaos v družini. Starši ga niso mogli več nadzorovati; nehal je trenirati. Temu je najprej sledil mladinski zapor, nato pa večletne popravne ustanove.
Trener, ki je Benjamina poučeval kot otroka, je nekega dne slišal zvonjenje telefona iz neznane telefonske številke. Trener je dvignil telefon; na drugi strani pa je zaslišal, da ga je iz mladinskega popravnega doma po nekaj letih klical – Benjamin. Benjamin mu je povedal tudi, da je v slovenskem popravnem domu z drugim fantom, ki je treniral v istem klubu kot on in da je sam najboljši in najmočnejši v celotnem popravnem domu. Trenerju je tako povedal še, da ga čaka še kar nekaj “kazni”, ki jo mora odslužiti do konca. Na koncu ga je vprašal, če lahko, ko pride ven, spet začeti trenirati?
Trener ga je z veseljem sprejel v svoje vrste in tu se je začela preobrazba.
Benjamin je opazoval športno disciplino v trenerju in videl, kaj lahko ustvari, marsikaj, in navsezadnje, najvažnejše: duševni mir. Tako se je odločil, da zapusti stari svet in začne vsakodnevne športne treninge. V celoti se je predal borilni veščini, ki mu je v letih treningov začela ponujati rezultate. Ponudila mu je tudi svet, v katerem se je počutil sprejetega. Fant se je vozil 20 km v eno smer na trening, saj je delal ponoči. Kljub temu zjutraj ni imel težav, da bi sam prišel na trening in celo prišel, da je podprl tekmovalce v klubu.
Danes je še bolj vnet borec – trenira v Nemčiji, a še vedno sledi svojim ciljem. Vse to počne v zdravem športnem duhu in z velikim veseljem do borilnih veščin – kot zdrav in razumen fant.
Zgodba iz Slovenije.
